Volja je po Rudolfu Steinerju konkretna, duhovna moč, ki deluje SKOZI telo, a ne izhaja iz telesa.⠀
Morda jo zato pogosto napačno razumemo. Ne gre za silo, energijo ali refleks. Volja NI nekaj, kar čutiš, kot občutek ali razpoloženje. Temveč je volja usmerjen (neviden) notranji impulz, ki gre v dejanje.
Primer, ki razloži: hočem vstati. Najprej pride misel, “vstal bom”. A misel sama še ne premakne telesa. Nato pride odločitev brez besed, skoraj neopazno, tihi impulz k dejanju iz notranjosti. Telo vstane, jaz vstanem in pri tem ne razmišljam o mišicah, niti ne opisujem, kako sem to naredila. Zavedam se, da sem vstala, ne zavedam pa se tudi procesa volje. Volja je notranji impulz, ki se ne opiše, temveč izvede.
Steiner pravi:
“Volja se izraža, a se ne razkriva neposredno. V njej živimo kot v spanju.“
KAJ VOLJA JE IN KAJ NI
Ni občutek, ko rečemo, “dobre volje sem”, ni razpoloženje, ko rečemo, “ni mi do tega, ne ljubi se mi”, niti ni energija ali motivacija.
Volja je impulz, ki vodi k dejanju tudi, ko to ni prijetno ali ko čutimo določen odpor. Moč, ki preobrazi mišljenje v resničnost. Volja je skriti pogon človeške duše.
ZAKAJ SPANJE GOVORI O VOLJI?
Ko spimo ne mislimo, mišljenje počiva. Volja pa takrat deluje v presnovi, obnovi organov, v življenjskih procesih.
Vemo, da se telo ponoči obnavlja. Življenje teče, se nadaljuje brez naše zavesti (saj spimo). Brez spanja ne bi preživeli dneva, ker mišljenje čez dan telo “iztroši”, volja pa ga ponoči znova zgradi.
Steiner nadaljuje, da je volja ponoči budna v duhovnem svetu, medtem ko mi spimo. Zato je spanje – dejanje volje.
VAJE ZA RAZVIJANJE VOLJE
Rudolf Steiner jih konkretno opiše 6. To so notranje duhovne discipline, ki jih je opisal v svojih predavanjih in spisih, najbolj sistematično pa v delu “Kako dosežemo spoznanja višjih svetov”.
Te vaje niso namenjene telesni moči, temveč duhovni disciplini – kultiviranju volje kot etične, zavestne sile v človeku.
KO VOLJA STEČE V TELO
Če glava razmišlja, potem so roke in noge tiste, ki ustvarjajo svet. Mišljenje brez volje ostane sanje. Volja brez mišljenja pa postane slepa sila. Zato je cel človek tisti, ki resnično deluje.
Volja se IZRAŽA skozi PRESNOVNO-GIBALNI sistem. To ni le fizično gibanje, to je notranja sila, ki uresniči naše namene:
▸ko se lotimo naloge, ki ni lahka,
▸kljub utrujenosti vztrajamo (kadar je to potrebno in v naši moči),
▸nekaj naredimo, namesto da samo razmišljamo.
Povsod tu deluje volja. Del nas je povezan z zemljo, toploto, življenjem. Tukaj ne opazujemo, ampak delujemo, ustvarjamo skozi svoj edinstven izraz oziroma odtis! “Jaz vstopim v svet in vanj delujem”.
ZA PREMISLEK
Kako vnašaš svoje misli v svet?
Kje v dnevu deluje tvoja volja?
Te vodi občutek ali notranja odločitev?
ZAKLJUČEK
Da jasno razločimo med svojim razpoloženjem in občutkom ter pravo voljo. Volja je trajna moč, občutek pa minljiv in spremenljiv, kot val, ki pride in gre.
Volja je notranji impulz, v katerem je združena misel in čutenje in se lahko vzgaja, gradi, postaja močnejša skozi čas. Občutek pove, kako se počutim. Volja določa, kaj naredim.
NAJPOGOSTEJE TO MEŠAMO, ZATO KER IŠČEMO:⠀
▸usmeritve za dejanja v tem, kar čutimo,
▸smo čustveno preobremenjeni in voljno šibkejši
▸smo od malih nog vajeni slediti razpoloženju, ne notranji odločitvi,
▸IN PO MOJEM MNENJU NAJPOMEMBNEJE živimo v kulturi, ki poudarja avtentičnost občutkov, a ne jasnosti volje!