Zakaj Respira

Beseda Respira je glagol latinskega izvora (spirare) in pomeni – dihati. Je lep poziv in opomin vsem nam, ker prehitro radi pozabimo, kako pomembno je dihanje. Duh (spiritus) in dih sta si zelo blizu. Joga in druge kulture so imele visoko znanje o življenju duše v procesu dihanja, o gibanju energije in skritih močeh v polju zavesti, duhu časa. Ko danes govorimo o dihu, mislimo tudi na počutje in zdravje človeka. Doživljanje svojih čustev tesno povezujemo z načinom dihanja. Sprejemamo svet vase -`vdihujemo` z zaznavanjem svojih čutil, vtise sveta in življenja, ki jih predelamo v predstave, misli in spoznanja, nato potisnemo navzven. Delujemo v svetu -`izdihujemo` in posegamo v svet z dejanji in svojim ustvarjanjem. Takšno dihanje Rudolf Steiner poimenuje nova joga.

Kako deluje

Skrbno pripravljene gibalno-dihalne prakse posameznika spodbudijo k temu, da razvije sposobnost, da tisto kar pogosto počne, včasih počne drugače. Spremenijo njegovo zavedanje s tem, ko ugotovi kako in na kakšen način se v gibanju organizira, da poudari čutenje, poveča občutljivost in utelešenost. Izogibamo se mehanskemu gibanju, položajem, ki se osredotočajo zgolj na anatomsko pravilno drža telesa, nenehnemu opozarjanju na stiskanje mišic – takšen način ni naraven in vodi v gibanje po posameznih delih. Ne upošteva celote in postaja izolirano od dejavnosti duše ter duha. Vsako vajo in gib skušamo dejansko doživeti v sebi. Se nekaj o sebi naučiti tako, da čutimo, razumemo in sledimo početju z zavedanjem. Uspemo na svoj način in se ne trudimo posnemati. Izboljšamo gibanje, s tem ko bolje razumemo, kako se gibamo in nadzorujemo telo. Pri tem smo igrivi in izkoristimo lastno ustvarjalnost, iznajdljivost. Gib doživljamo globlje v notranjem navdušenju, razpoloženju in občutku. Ustvarjamo predstave s slikami, gibamo se ritmično. Ko se notranje povežemo s tem, kar počnemo ohranjamo živost, povečujemo pozornost in krepimo svoje telo. Bližje smo temu, da dosežemo sprostitev in razbremenitev – to je dobro počutje.

Kako ti pomaga

Vzameš si čas zase. Se ustaviš in zadihaš – prideš bolj k sebi. Izstopiš iz vsakdanjega ritma, v drugačno izkušnjo samega sebe, tudi v svojih mislih in čutih. Ker vaje izvajamo počasi in z manj napora, je čutna informacija, ki jo prejmemo bolj čista in jasna, kar pomeni boljšo zaznavo in predstavo, ki jo imamo o sebi. Veliko lažje dosežemo sprostitev. Posameznik ima priložnost, da upošteva svoj ritem in presodi, kaj mu osebno ustreza. Dobra praksa seže globoko, je prijazna za glavo, srce in telo. Njen pozitivni učinek nas spremlja še dolgo po koncu. Sproščena druženja potekajo v majhnih skupinah, izkušnja je zato bolj pristna in ustvarja občutek domačnosti. Vadeči mi zaupajo, da se zato lahko še bolj predajo in se iz tedna v teden z veseljem vračajo.

To mi veliko pomeni, saj sem takrat lahko res to, kar sem in je to zame čas,
kjer ni nobene potrebe po dokazovanju in
tekmovanju. Ne sebi in drugim.

Danica M.