Da bi v vsej kompleksnosti človeškega bitja prišli bliže razumevanju samih sebe in posledično sveta, moramo človeški organizem preučevati s stališča polarnosti. Dveh sistemov v medsebojnem sodelovanju, med njima je posrednik tretji.
Tokrat o prvem, ti. živčno – čutnem sistemu.
Tu je prisotna budna zavest duševnega življenja.
Zaradi tega je možno zaznavanje in predstavljanje.
Najbolj od vsega je pomembna sposobnost mišljenja.
Oblikovanja predstav, mentalnih slik, idej in spoznanj.
Sposobnost, da si o svetu, o lastnem delovanju ustvarjamo misli.
Živčno – čutni sistem sega v celoten človeški organizem, še posebej pa je izoblikovan ravno v človeški glavi, kjer so najpomembnejši čutni organi in najpomembnejša oblika živčnega sistema v obliki možganov.
Imamo predstave in zaznave, ki jih doživljamo v budnosti in osnova za to je čutno – živčni sistem. Kar vidim, slišim in okušam se tudi zavedam. Zavestno lahko vodim misli, ustvarjam ideje, v svojem mišljenju sem zavestno lahko razumen in objektiven.
Preko mišljenja lahko prodrem do bistva, ki je v stvareh.
Spoznam lahko resnico.
Obenem te dejavnosti v meni ustvarjajo utrujenost.
Izpostavljenost zunanjemu svetu poteka neprekinjeno skozi ves čas budnosti, izjema je le spanje.
Ker se zaznave in predstave opirajo na čutno – živčni sistem, te iste dejavnosti povzročajo utrujenost, kar pomeni, da na človeški organizem delujejo uničevalno. Te sile zavesti so obenem sile smrti.
Uničenja, razgradnje, staranja. Življenjska energija tu upada in kjer upada sposobnost živo prežemati organizem, tam po drugi strani najdemo višji razvoj duševnih funkcij.
To, da duševnost oziroma zavest povsod nastaja na račun intenzitete življenja, je pojav, ki ga opazujemo v celotni biologiji.
Kjer se čutno – živčni sistem najmočneje izgradi, v organizaciji človeške glave, je človeški organizem hkrati najbolj oddaljen od živega.
Vidimo, da se v glavi močno razvije sistem kosti. Mišičje je skoraj izginilo, kost se je povsem približala koži. Vidimo, kako se človeška organizacija mineralizira. Človek od spodaj navzgor vedno bolj odmira. Postaja vedno manj živ.
Povzeto po prevodu Časopisa za antropozofijo,
filozofijo, naravoslovje, družboslovje,
kulturo in umetnost, Človek in svet.