Ste kdaj pomislili, zakaj je glava okrogla, tiha in kot da lebdi nad telesom? Kot da z višine opazuje življenje. Tu domuje zavest, mišljenje, zaznava. Glava nas povezuje s svetlobo, s svetom idej.
A glava sama ne more ustvariti sveta.
Samo mišljenje pa še ne vodi k dejanju in uresničitvi naših misli, idej, spoznanj. Glava ni nujno izvajalec. Kdo pa je?
Mišljenje moramo povezati z voljo. Da to kar mislimo, da je prav preide v življenje. V sklep, odločitev in nato dejanje, ustvarjalnost.
Temu služi “spodnji človek“, njegove okončine, ki so nosilci volje. Volja se izraža skozi PRESNOVNO – GIBALNI sistem, ki je nasprotni pol zgornjemu živčno-čutnemu sistemu. Tu je naša moč, toplota, tihi motor našega življenja.
Če glava opazuje, spodnji del deluje. Če glava razmišlja, potem so roke in noge tiste, ki ustvarjajo svet. V svet vstopimo z dejanjem, ko volja steče skozi telo.
Medtem, ko je zgornji del v stiku s svetlobo in kozmosom, je spodnji del v stiku z zemljo in zemeljskim, toploto ter življenjem.
Središče presnovno-gibalnega sistema so prebavni organi in okončine. Ta organizacija človeka je bolj prežeta z življenjskimi silami, tu poteka izgradnja in še posebej razvit je odnos z zunanjim zemeljsko snovnim svetom. Prebava sprejema zemeljske, kemične snovi in jih spreminja v skladu z lastnimi zakonitostmi organizma. Z aktivnostjo gibalnega sistema smo na zunanji, mehanični način v odnosu do zunanjega sveta.
Procese VOLJE spremljajo procesi PRESNAVLJANJA, ki so jim tudi za osnovo. Prav ta volja pa je nezavedni faktor v našem duševnem življenju, “saj doživimo samo to, kar v notranjosti vodi k dejanju volje, zatem pa se učinka volje, na primer gibanja, zavemo na zunaj v obliki zaznave ali predstave.
Naše doživljanje volje je topo in nejasno (kot presnova, se je ne zavedamo)”. Po besedah R. Steinerja lahko rečemo, da v volji živimo s stopnjo zavesti, ki je enaka GLOBOKEMU SPANJU.