Če želimo, da bi se v družbenem in kulturnem življenju, pa tudi v našem osebnem življenju spet ali vsaj bolj vzpostavil nekakšen red, vrnil smisel in morala, moramo spodbujati in spoštovati lepoto. Predanost lepoti dosežemo z majhnimi stvarmi, posebnimi gestami in tako da v običajne dejavnosti, ki smo jih vajeni, vnesemo več zavedanja in premišljenosti.
Manj je več in to resnično drži. Spodbuda in cenjenje lepote življenju dvigne vrednost, človeka pa neguje v večjem dostojanstvu in spoštovanju. Vsakič, ko se nečesa lotimo in v dejanje vnesemo sebe cele in vložimo svoj trud, je dejavnost že sama po sebi vredna več. To nas uri v disciplini in potrpežljivosti. Dviguje standarde, da zavračamo tisto, kar ni lepo, zato ni dobro in resnično. Predlagam lepoto in prizadevanje za lepoto v vsakem dnevu. Spodaj navajam vsem nam dobro poznane “razvade”. Predvidljive in nepremišljene dejavnosti, ki jih v življenju opravljamo površno, nekaterim izmed njih ne namenimo dovolj pozornosti. Hkrati ponudim rešitve s praktičnim nasvetom, kako to spremeniti v bolj doživeto in polno ravnanje. Vsakdanja dejavnost, prežeta z lepoto nam pomaga pri izpolnjevanju pogojev za zdravo življenje naše duše – da od znotraj navzven postajamo boljši posamezniki.
1 – Tvoj dom naj bo čist in urejen.
Nič obsesivnega, ne gre za še eno dodatno nalogo in skrb, je pa prav, da se v domačem okolju počutimo prijetno in ugodno. Dom naj bo čist in pospravljen, v harmoniji, ki ustreza tebi in s tem ustvarja red. Znebi se vsega, kar ustvarja nered in kaos, saj ima slab vpliv na počutje. Največ časa preživimo ravno doma, prostor, ki je najbolj “tvoj”, (če ne cel dom), si lahko v vsej ustvarjalnosti in svobodi urediš po svojem okusu. V barvah, ki so ti všeč, s pohištvom in predmeti, ki so zate posebni in ti veliko pomenijo. Ustvari si svoj zasebni umetniški muzej, s predmeti in stvarmi, ki ti nekaj pomenijo in so zaradi svoje zgodbe navdihujoče, estetske z dušo v sebi. Predmeti, slike, knjige, ki so ti jih poklonili člani družine ali prijatelji, morda so to tvoje ročno izdelane stvari. Karkoli lahko postane vreden spomin in lep dodatek. Dom ni samo streha nad glavo, temveč izraz intimnosti in nečesa svetega, delček osebnosti. Prostor topline, v katerega vedno z veseljem prideš in se tam dobro počutiš.
2 – Zapomni si svoje življenje.
Naj življenje ne mine mimo tvojega pogleda in srca. Vzemi si čas, da si zapomniš čim več raznolikih dogodkov in priložnosti, ko si sam in še posebej v družbi z ljudmi. Posebne trenutke s počitnic ali potovanj, druženj s prijatelji, ko nekdo nekaj lepega pove, kar si je vredno zapomniti ali ko prebereš navdihujočo misel, idejo, ki ti da misliti ali te spodbudi k dejanjem. Ceni vse, kar se ti zgodi. Ne nujno samo podobe, ampak tudi občutke, kako si se ob določeni osebi počutil, kaj je človek v tebi vzbudil, kako se je nad čem navdušil ali jezil. Zbiraj spomine zanimivih pojavov, razgledov v naravi in srečanj s pogledi ljudi na ulici. Veliko se zgodi vsak dan. Zapomni si male, čarobne stvari, ki so v resnici velike. Nekaj, kar v povprečnem dnevnem ritmu izstopa in si je vredno zapomniti. To je res lahko karkoli. Zato, da življenje ni samo neka nujnost opravil in dela, nenehno hitenje ter bežno, spet na hitro preživljanje časa. Ne hodimo po svetu z zavezanimi oči. Dokumentiraj spomine, zapiši jih v poseben rokovnik, opiši situacijo, ostani prisoten in naj se tvoje življenje vtisne vate. Postani dober in natančen opazovalec sebe ter sveta.
3 – Vzemi si čas, preden greš od doma.
Zjutraj se dan išče pravijo, in če le lahko naj jutranji čas, od trenutka, ko se zbudiš in kasneje odpraviš od doma, poteka v tvojem ritmu. To bo občutno bolje vplivalo na potek celega dneva. Dan naj se začne počasi, umirjeno, da veš, da imaš dovolj časa zase in za tisto, kar zjutraj želiš postoriti. Želim poudariti, da se ne zbujamo tik pred zdajci. Kadar hitimo in lovimo uro, hkrati vse počnemo zadnjo minuto, gre veliko stvari mimo nas, ki jih sploh ne opazimo. Pod prisilo pomanjkanja časa prav na hitro postorimo vse, kar moramo in se v enaki naglici odpravimo naprej. Verjetno tudi zamujamo, kar nam še dodatno povzroča nepotreben stres. Če nismo zbrani, še pozabimo kaj. Živčnost in nemir, celo jeza se nas lahko loti in tako razpoloženi potem pridemo na primer v službo. Vznemirjeni in sitni že navsezgodaj zjutraj. Medtem, ko bi se naš dan lahko začel veliko bolj umirjeno in prijetno, četudi moramo v službo. Zato si vzemi čas, preden se kam odpraviš. Vsaj eno uro, če ne več, da se v miru pripraviš, popiješ kavo, zajtrkuješ, posediš v tišini zunaj na svežem zraku, si zavrtiš svojo glasbo ali kaj prebereš. Početje naj bo ležerno in lahkotno v tvojem izbranem ritmu. V dan greš zavestno, lahko povsem drugačne volje in z večjim veseljem. Naj bo to čas napolnjen z nečim lepim in naj se ti takrat nič ne mudi. Opazili bomo, kako drugače se počutimo in gledamo na stvari, ki se v dnevu zgodijo kasneje.
4 – V hrani, ki si jo pripraviš, še posebej uživaj.
Hrano si pripravi sam. To počni s pozornostjo in z ljubeznijo, ko si pripravljaš zajtrk ali večerjo si res vzemi čas. Z malo domišljije so jedi lahko preproste, za okusen obrok ne potrebujemo več ur ali posebne in drage sestavine. Uporabi tisto, kar imaš doma. Svežo in živo hrano. Ko obeduješ sedi za mizo, uživaj v hrani, okušaj hrano, vonjaj jo, vzemi si čas, da v miru poješ. Medtem ne počni ničesar drugega. Jed si postavi na poseben krožnik, naj hrana na njem izgleda lepo in lično, v jedi boš na ta način veliko bolj užival. Način, kako si pripravimo obroke in kako hrano zaužijemo, spremeni naš odnos do hrane in odnos do sebe. Hrana ni samo hrana, je hranilo, poseben ritual spoštovanja in hvaležnosti.
5 – Večkrat se kam odpravi peš.
V bližnjo kavarno ali po opravkih pojdi peš. Od kod nam ta grda navada, da se moramo že za nekaj sto metrov stran usesti v avto in odpeljati? Ker imamo skoraj vsi svoje vozilo, vedno manj hodimo. Tukaj izvzemam sprehode in pohode v naravi. Mislim na tisti čas vmes, ko bi se večkrat lahko kam odpravili peš in iz same hoje ter poti naredili nekaj posebnega. Drugače je, kot če se odpeljemo z avtom, spet ujeti med štiri kolesa, sredi prometa in naglice. Ko hodimo imamo več svobode in prostora, čas teče počasneje. Priložnost imamo, da smo v opazovanju in gledanju okoli sebe bolj pozorni. Veliko več stvari vidimo, bolj jasno tudi vemo kako smo prišli od ene točke do druge. V vožnji z avtom se to kar nekako izgubi. Hoja je nekakšen upor oziroma protistrup hitrosti in hitenju, v katerem večinoma samo izgubljamo. Pri hoji smo v svojem ritmu in ta ritem je naraven. Hoja je veliko bolj brezskrbna, kot vožnja z avtom. Sama pot in vse, kar vmes zaznamo lahko preraste v poseben trenutek ali doživljaj. Dober občutek je, ko nekam pridemo peš, saj smo v to vseeno vložili malo več truda in se zato zdi bolj zasluženo. Včasih je prav, da stopimo iz vsega udobja in ugodja sodobnega življenja, ki nas velikokrat prikrajša za bolj polno in celovito izkušanje svojega življenja. Misel, da “se mora vse hitro in takoj zgoditi” je zavajajoča, dela nas nestrpne in nepotrpežljive. Opravek, ki smo ga opravili korak za korakom postane spoštljivo delo, v katerega smo vložili svoj čas in trud.
6 – Spoštuj stvari in predmete, ki jih imaš.
V njih najdi vrednost oziroma ne kupuj stvari, ki nimajo nobene vrednosti. Ne zavrzi vsega takoj, ko se ti zdi da je odsluženo, staro in si se naveličal. Če lahko si vzemi čas in stvar popravi. Razsipnost je slaba navada in v potrošnem načinu življenja, zgolj potreba po takojšnjem zadovoljstvu. Ko izdelek popravimo ali sami nekaj ročno izdelamo, spremljamo proces od začetka do konca. Opazujemo lastno stvaritev ali popravilo, tudi to je umetnost, ki je vredna več, kot nakup še enega novega predmeta s trgovinskih polic. Če smo dovolj vešči in spretni pa popravilo lahko dejansko poveča lepoto stvari. Spoštuj in ceni tisto, kar imaš. Kupuj premišljeno, ne iz hitre mode in množične proizvodnje. Potreboval in kupoval boš veliko manj. Kakovost izdelkov in oblačil naj bo vedno na prvem mestu. Manj je več, ceni in ravnaj spoštljivo s tistim, kar že imaš, sicer pa stvari izmenjaj ali kdaj pa kdaj zavij v kakšno trgovino iz druge roke. Zna te presenetiti, kaj vse dobrega se tam skriva.
7 – Bodi pozoren na svoj govor.
Poslušaj kaj in kako govoriš, kakšne besede izbiraš v svojem govoru. Pri izražanju svojih misli namenoma uporabljaj slogovno rabo jezika – naj bo to nekaj, kar v svoje življenje postopoma uvajaš. Opazil boš, kako sam način govora iz nas potegne ven moči, za katere nismo vedeli, da jih imamo.
Ceni svoje misli in ideje. Izražaj jih na spoštljiv način. Govori počasi in mirno, izražaj se lepo, uglajeno. Pri govoru uporabljaj cele stavke, izogibaj se besedam, ki so pretirano slengovske. Navajeni smo govoriti hitro, brez da bi prej premislili dobro, kaj želimo povedati. Potem dostikrat, ker nam je neprijetno ob tišini, govorimo nesmiselne stvari, ki niso usklajene. Pogosto navzkrižno izmenjavamo pripombe, se borimo za besedo, s tem ko skačemo in prekinjamo besede drugega. Ne vzamemo si časa, da dokončamo svoje misli in da drugi dokončajo svoje. Govorjenje pa zaradi tega postaja nekaj, s čimer si krajšamo čas in polnimo tišino vmes. Postali bomo veliko boljši govorci, ko bo naš govor postajal pomenljiv in smiseln. Močna potreba obstaja po tem, da nekaj govorimo – brez strahu in z veseljem molčimo, kadar je čas za to. Včasih naredimo več, če uspemo prisluhniti. Premislimo, kaj smo slišali, tako bomo pridobili več časa za boljši odgovor. Način komunikacije in besednega izražanja dela svet lepši. Izbira lepih in pravih besed pa nas “prisili” oziroma uri v veščini, da svojemu govoru z lepoto v njem dvignemo vrednost.
8 – Beri.
Branje bo obogatilo tvoj jezik in domišljijo ter ti odprlo vrata v nove nepoznane svetove. Oplemenitilo bo tvoje izražanje in vplivalo na samo mišljenje. Besede imajo posebno moč. Beri poezijo, ki te nagovori ali izberi dobro knjigo in preberi nekaj strani vsak dan. Branje idej drugih ljudi bo vzbudilo zanimanje za nove stvari, želel si boš vedeti več o temah, ki so ti zanimive. Z branjem se potopimo v misli druge osebe. A skoraj vsakič najdemo tudi nekaj, kar lahko uporabimo pri sebi. Spoznavamo nove poglede na stvari, saj nam branje širi neskončna obzorja, vodi v nova spoznanja in razumevanja za nekaj, kar nam dolgo ni bilo jasno. Ponuja odgovore na vprašanja in nas na tak ali drugačen način spodbuja v aktivno sodelovanje, v razmislek, čudenje ali navdušenje. Dobro branje nas nikoli ne pusti ravnodušnega.
9/ Ne posegaj po pametnem telefonu vsakič, ko “ne veš kaj bi”.
Bistveno zmanjšaj aktivnost na vseh digitalnih napravah, ko tega od tebe ne zahteva delo. Če pa je tako, si večkrat vzemi premor in se umakni stran od ekranov ter glej v žive stvari. Vedno težje je, a zato toliko bolj pomembno, da pametne naprave uporabljamo zavestno. Ni nam potrebno vedeti vsega, kar se v dnevu zgodi, niti vsega, kar se je nekomu zgodilo. Sami moramo nadzorovati, koliko informacij in vsebin ter vtisov bomo vase sprejeli. Digitalni svet je zasičen, ponudba vsebin pa postaja vedno manj kakovostna in navdihujoča. Grda in nezanimiva, z enim samim namenom, da jemlje našo pozornost. Kadar brezglavo svoj čas preživljamo pred ekrani, je naša pozornost uspavana. Deluje skoraj, kot hipnoza. Vsebine, ki jih spremljamo v nas sprožajo dražljaje in vtise, ki pogosto slabo vplivajo na naše zaznave in kar je še huje, ustvarjajo izkrivljeno podobo realnosti. Malokrat pozitivno izboljšajo počutje. Pomembno je, da bolje upravljamo s svojim časom in se naučimo tehnologije uporabljati v svoj prid, pozornost pa usmerjamo v stvari, ki bodo dvignile vrednost našemu življenju. Bodi sam svoj ustvarjalec idej in zanimanj, sam izbiraj in odloči, o čem bodo tekle tvoje misli ter kaj od zunanjih vtisov boš sprejel vase. Živi življenje zunaj zaslona telefona.