Beseda Respira je glagol latinskega izvora (spirare) in pomeni dihati. Je preprost, a močan opomnik, kako pomemben je dih v našem vsakdanjem življenju. Dih in duh (spiritus) sta tesno povezana. Preko diha doživljamo svoje čustvene, miselne in voljne procese ter stik s svetom okoli sebe. V jogi in drugih starodavnih kulturah je bilo visoko cenjeno znanje o življenju duše v dihu, o gibanju energije in skritih močeh v polju zavesti, ki jih nosi duh časa. Ko danes govorimo o dihu, mislimo tudi na počutje in zdravje človeka. Z vdihom sprejemamo svet vase, zaznavamo njegove vtise, ki jih predelamo v misli in spoznanja ter občutke, ki jih nato potisnemo navzven. Z izdihom delujemo v svetu. Posegamo v okolje s svojimi dejanji in ustvarjanjem. Rudolf Steiner je takšno dihanje poimenoval nova joga.
Kako deluje
Skrbno pripravljene gibalno-dihalne prakse posameznika spodbudijo k temu, da tisto kar pogosto počne, včasih opravlja drugače, s tem pa spreminja svoje zavedanje. Praksa omogoča opazovanje, kako se organizira v gibanju, kako poudarja čutenje in na kakšen način vse skupaj izkusi in doživi. Izogibamo se mehanskemu gibanju, strogi anatomsko pravilni drži telesa in nenehnemu nadzoru mišic. Takšen pristop ni naraven in vodi v gibanje po posameznih delih. Pogosto je izoliran od celote in ne upošteva dejavnosti duše ter duha. Gibanje izboljšujemo, ko bolje razumemo svoje telo. Hkrati smo igrivi, raziskujemo z lastno ustvarjalnostjo in iznajdljivostjo. Gib doživljamo globlje, v notranjem navdušenju, razpoloženju in občutku, ustvarjamo predstave in ritmične vzorce. Ko se notranje povežemo s tem, kar počnemo, ohranjamo živost, povečujemo pozornost in krepimo telo. Tako se približujemo sprostitvi, razbremenitvi in dobremu počutju.
Kako ti pomaga
Praksa ti omogoča, da si vzameš čas zase. Ustaviš korak, zadihaš in prideš bolj k sebi. Za trenutek izstopiš iz vsakdanjega ritma v drugačno izkušnjo, kjer se lahko znova srečaš s svojim notranjim svetom. Vsak posameznik ima priložnost, da sledi svojemu ritmu in raziskuje, kako med seboj sodelujejo glava, srce in telo. Včasih se izkušnja pokaže kot lahkotna in igriva, drugič bolj umirjena in poglobljena. Praksa je prostor raziskovanja in ne cilj, ki bi ga morali doseči. V varnem okolju majhne skupine je prostor, da se sprostiš, prisluhneš sebi in dovoliš, da te notranje odkritje spremlja tudi izven prakse. Ob tem postopoma ozaveščaš svoje telo, zmanjšuješ napetosti in se lažje soočaš z bolečinami. Praksa deluje kot nega za živčni sistem in čutila, prinaša sprostitev in večjo jasnost v mislih in občutkih.
To mi veliko pomeni, saj sem takrat lahko res to, kar sem in je to zame čas,
kjer ni nobene potrebe po dokazovanju in
tekmovanju. Ne sebi in drugim.Danica M.
Praktične vaje so nam v pomoč pri razvoju, vzgoji in kultivaciji na ravni fizičnega, eteričnega, duševnega ter duhovnega telesa. Meditacije za dušo, poimenujem jih kar dušna vadnica. Z njimi obujamo in krepimo svoje notranje sile in čute, da bi bolj usklajeno delovali v svojem mišljenju, čutenju in hotenju.
Dihanje je veliko več, kot samo vdihavanje zraka. Postane ozaveščeno početje, nega in terapija, ko svojo voljo usmerimo v dih. Ta osnovni ritem življenja je za nas glavni vir energije, priskrbi dostop do živcev, pomirja čute in čustva ter nam odpira vrata v našo notranjost.
V človeku naravno vznika potreba telesa po premiku in ozaveščenem gibanju, kadar se čutimo napete. Včasih rabimo narediti velik gib, drugič zadošča že mali premik v spremembi drže. Gib, ki je prijeten z užitkom ponavljamo. Želja iti v določeno smer, pa nam prinese olajšanje in sprostitev.